Imunski sistem ima ključno vlogo: ščiti vaše telo pred škodljivimi snovmi, mikrobi in spremembami celic, zaradi katerih lahko zbolite. Sestavljen je iz različnih organov, celic in beljakovin.
Dokler vaš imunski sistem deluje gladko, ne opazite, da je tam. Če pa preneha delovati pravilno – ker je šibko ali se ne more boriti proti posebej agresivnim mikrobom – zbolite. Nekateri zbolijo le ob prvem stiku z njimi. Sem spadajo otroške bolezni, kot so norice.
Imunski sistem se bori proti mikrobom in tujim snovem na koži, v telesnih tkivih in v telesnih tekočinah, kot je kri. Imunski sistem je sestavljen iz dveh delov: prirojenega, (splošnega) imunskega sistema in adaptivnega (specializiranega) imunskega sistema. Ta dva sistema tesno sodelujeta in prevzemata različne naloge.
Prirojeni imunski sistem: Hitra in splošna učinkovitost
Prirojeni imunski sistem je prva obrambna linija telesa pred klicami, ki vstopajo v telo. Enako se odziva na vse klice in tuje snovi, zato ga včasih imenujemo “nespecifični” imunski sistem. Deluje zelo hitro: poskrbi na primer, da se bakterije, ki so prišle v kožo skozi majhno rano, odkrijejo in uničijo na kraju samem v nekaj urah. Prirojeni imunski sistem pa ima le omejeno moč, da prepreči širjenje mikrobov.
Prirojeni imunski sistem sestavlja:
- zaščita, ki jo ponujata koža in sluznica,
- zaščita, ki jo nudijo celice imunskega sistema (obrambne celice) in beljakovine.
Prilagodljiv imunski sistem: neposreden boj proti mikrobom
Prilagodljivi imunski sistem prevzame oblast, če prirojeni imunski sistem ne more uničiti mikrobov. Posebej cilja na vrsto mikroba, ki povzroča okužbo. Toda za to je treba najprej identificirati kalček. To pomeni, da se odziva počasneje kot prirojeni imunski sistem, ko pa se odziva, je natančnejši. Ima tudi prednost, da si lahko “zapomni” klice, tako da se lahko naslednjič, ko naletimo na znano klico, prilagodljivi imunski sistem odzove hitreje.
Ta spomin je tudi razlog, zakaj nekatere bolezni lahko zboliš samo enkrat v življenju, ker potem telo postane »imuno«. Morda bo trajalo nekaj dni, da se prilagoditveni imunski sistem odzove, ko pride prvič v stik z bacilom, naslednjič pa se lahko telo odzove takoj. Druge okužbe takrat običajno niti ne opazimo ali pa je vsaj blažja.
Prilagodljivi imunski sistem sestavljajo:
- limfociti T v tkivu med telesnimi celicami,
- limfociti B, ki jih najdemo tudi v tkivu med telesnimi celicami,
- protitelesa v krvi in drugih telesnih tekočinah.
Naloge imunskega sistema
Brez imunskega sistema se ne bi mogli boriti proti škodljivim stvarem, ki vstopajo v naše telo od zunaj, ali škodljivim spremembam, ki se zgodijo v našem telesu. Glavne naloge imunskega sistema telesa so:
- boj proti klicam (patogenom), ki povzročajo bolezni, kot so bakterije, virusi, paraziti ali glive, in za njihovo odstranitev iz telesa,
- prepoznavanje in nevtraliziranje škodljivih snovi iz okolja,
- boj proti spremembam v telesu, ki povzročajo bolezni, kot so rakave celice.
Kako se aktivira imunski sistem?
Imunski sistem lahko aktivira veliko različnih stvari, ki jih telo ne prepozna kot svoje. Ti se imenujejo antigeni. Primeri antigenov vključujejo beljakovine na površinah bakterij, gliv in virusov. Ko se ti antigeni vežejo na posebne receptorje na imunskih celicah (celicah imunskega sistema), se v telesu sproži cela vrsta procesov. Ko telo prvič pride v stik z bacilom, ki povzroča bolezen, običajno shrani informacije o bacilu in o tem, kako se z njim boriti. Nato, če ponovno pride v stik z bacilom, ga takoj prepozna in se lahko hitreje začne boriti z njim.
Tudi lastne celice telesa imajo beljakovine na svoji površini. Toda te beljakovine običajno ne sprožijo imunskega sistema, da bi se boril proti celicam. Včasih imunski sistem zmotno misli, da so lastne celice telesa tuje celice. Nato napade zdrave, neškodljive celice v telesu. To je znano kot avtoimunski odziv.
Prehrana in imunski sistem
Prehransko stanje osebe pomembno vpliva na učinkovitost imunskega sistema. Podhranjenost, ki jo povzroča neustrezna poraba mikrohranil, lahko poslabša sposobnost telesa, da podpira prirojene imunske odzive; vendar pa stanje prehranjenosti nima enakih učinkov pri vseh boleznih. Čeprav lahko prehranjenost posameznika napove klinično napredovanje in prognozo številnih bolezni, vključno z bakterijsko drisko, virusno drisko, ošpicami, pljučnico, tuberkulozo in drugimi, ima prehranjenost minimalen vpliv na klinično napredovanje in posledice različnih nalezljivih bolezni, kot sta virusni encefalitis ali tetanus, in le zmeren vpliv na razvoj obolenj, kot sta HIV in gripa.
Pomembni dejavniki vključujejo vitamine A, B, C, D in E, β-karoten, selen, riboflavin, cink in železo.
Dodajanje pomanjkljivih hranil, kot so vitamini, s spremembami v prehrani ali dodatki lahko poveča odpornost proti okužbam in obnovitev imunološke funkcije
Krepitev imunosti je najboljši način za zaščito gostiteljev pred napadi različnih mikrobov ali drugih okužb. Vitamini in minerali so pomembna mikrohranila, vključena v medsebojno povezan in zapleten imunski sistem; vendar so za izvajanje teh funkcij potrebne le količine v sledovih. Naše telo ne more proizvajati mikrohranil, številne vitamine in minerale pa lahko dobimo le v različnih koncentracijah z zaužitjem hrane, bogate s hranili. Različni prehranski viri lahko zagotovijo vitamine in minerale, ki podpirajo in krepijo naš imunski sistem. Vitamini in minerali imajo pogosto sinergistične učinke v različnih stopnjah in oddelkih imunskega sistema. Poleg tega lahko vitamini in minerali stimulirajo in zavirajo imunološke odzive, in izboljša pravilno delovanje imunskega sistema z zagotavljanjem antioksidantov, ki zmanjšujejo poškodbe celic, ki jih povzročajo prosti radikali, in pomagajo pri sintezi celic. Pomanjkanje vitaminov in mineralov lahko privede do neustreznega ustvarjanja pomembnih imunskih komponent, vključno s celičnimi in molekularnimi komponentami, kar povzroči neučinkovite imunske odzive na patogene dejavnike.
Številne študije poročajo, da je pravo ravnovesje vitaminov in mineralov bistvenega pomena za razvoj učinkovitega imunskega odziva, ki lahko zmanjša tveganja, povezana z virusnimi in bakterijskimi okužbami.
Vonpharma – naravna, premium farmacevtska prehranska dopolnila proizvedena v EU, ki sledijo najnovejšim trendom, študijam in raziskavam z maksimalno absorbcijo, podprta z analiznimi certifikati in vertikalno proizvodnjo, ter inovativnimi oblikami (podaljšano sproščanje vodotopnih vitaminov, dodatek bio kokosovega olja, inovativne oblike..) nudijo najboljšo podporo vašemu zdravju.
Viri:
https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK279396/
https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK279364/
https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3166406/
https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5091071/
https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC8779769/