Ta pomembni mineral pomaga, da številne telesne funkcije potekajo normalno, in sicer tiste, ki nas ohranjajo zdrave in močne.
Čeprav ga najdemo na koncu prav vsake police z vitaminskimi dodatki, to ne zrcali pravega učinka cinka za naše zdravje. Ta mineral je ključen za nastajanje celic, podvajanje DNK, poleg tega pomaga tkivu, da hitreje raste in se celi. Pomaga tudi pri rasti las, prispeva, da je naša koža čista in igra vlogo pri ohranjanju čutila okusa.
Glavna področja njegovega delovanja so predvsem sinteza DNK, sodelovanje pri delitvi celic, sintezi proteinov, regulacija apoptoze (programirane celične smrti z namenom obrambe zdravih celic), delovanje imunskega sistema in zmanjševanje jakosti vnetnih procesov (Bonaventura in sod., 2014). Cink naj bi sodeloval pri delovanju najmanj 300 encimov vseh encimskih razredov (Kloubert in Rink, 2015).
V reviji Anali interne medicine so objavili izide raziskave, v kateri so sto ljudi, ki so kazali zgodnje simptome gripe, razdelili v dve skupini. Prvi polovici so dajali tablete, ki so vsebovale 13,3 miligrama cinkovega glukonata, drugi pa placebo, torej tableto brez kakršnegakoli učinka. Obe skupini sta jemali tablete vsaki dve uri, dokler se nista počutili bolje. Ljudje v skupini, ki je jemala placebo, so v povprečju potrebovali 7,6 dneva, da so premagali prehlad, medtem ko je skupina, ki je jemala cink, za to potrebovala samo 4,4 dneva.
Ker cink pomaga pri delitvi celic, imunske celice pa se zanašajo na hitro in učinkovito delitev, pomanjkanje cinka posebej negativno deluje na delovanje imunskega sistema. Negativno vpliva tudi na delovanje priželjca (timusa), kjer celice imunskega sistema zorijo. Pomanjkanje vpliva tako na prirojeni, kot tudi na pridobljeni imunski sistem. Rezultati dodajanja cinka v prehrano zdravih posameznikov so pokazali zmanjšano koncentracijo produktov maščobne oksidacije ter vnetnih dejavnikov CRP, interlevkin-1 in TNF-α. Cink med drugim deluje kot katalizator (poveča učinkovitost in aktivnost) za encime, ki iz telesa odstranjujejo proste radikale. Posebej učinkovito antioksidativno in protivnetno delovanje cinka se je pokazalo pri starejši populaciji – dodajanje cinka v njihovo prehrano ima velik potencial pri preprečevanju bolezenskih stanj in okužb, na katere so starejši ljudje bolj občutljivi, kot mlajši (Bao in sod., 2010; Kloubert in Rink, 2015).
Ker se cink ne proizvaja v telesu oziroma ga ni mogoče shranjevati daljši čas, ga je treba nenehno obnavljati. Tri ostrige vas bodo oskrbele z 12 miligrami cinka, kar je priporočljiva dnevna potreba pri ženskah. Cinka je veliko tudi v drugi hrani iz morja, morskih sadežih, rdečem mesu, perutnini, mlečnih izdelkih, jajcih, sezamu in sončničnem semenu. Tudi célo zrnje, neprocesirane žitarice, polnozrnat kruh, riž in stročnice vsebujejo veliko cinka, čeprav ni znano, ali telo absorbira cink iz te hrane.
Multivitaminska tableta bo zadovoljila vaše dnevne potrebe po cinku. Seveda je to odvisno od odmerka; lahko da boste potrebovali dodatne odmerke, če redno dnevno uživate več kot štiri skodelice kave, čaja ali drugih pijač, ki vsebujejo tanin, če ste vegetarijanec, če je vaš jedilnik bogat z železom, če ste noseči ali doječi. Tudi resna telovadba ali priprava na velike telesna napore, kot sta dvigovanje uteži ali maraton, lahko poveča vnos cinka; kadar resno vadite, je priporočljiv odmerek od 22,5 do 30 mg na dan.
https://www.viva.si/Zdrav-na%C4%8Din-prehrane/790/Cink-Branik-imunskega-sistema
https://www.spoznajprehrano.com/post/2018/03/18/cink-kovinski-sodelavec-imunskega-sistema
Vitamin C ali askorbinska kislina, je vodotopen vitamin, ki je naravno prisoten v nekaterih živilih, dodan drugim pa je na voljo kot prehransko dopolnilo. Je esencialen, saj ga ljudje, za razliko od nekaterih živali, ne morejo sintetizirati sami, zato je
Imunski sistem ima ključno vlogo: ščiti vaše telo pred škodljivimi snovmi, mikrobi in spremembami celic, zaradi katerih lahko zbolite. Sestavljen je iz različnih organov, celic in beljakovin. Dokler vaš imunski sistem deluje gladko, ne opazite, da je tam. Če pa preneha delovati
Β-glukani so linearni polimeri glukoze z visoko molekulsko maso, ki jih v naravi najdemo v celični steni različnih živih organizmov, kot so bakterije, kvasovke, glive in rastline. Uvrščamo jih med vlaknine, zanje pa je značilna beta-(1,3) glikozidna vez med glukozami.
Ta spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje vaše izkušnje. Nekateri so bistveni za delovanje strani, medtem ko nam drugi pomagajo analizirati in izboljšati vašo uporabniško izkušnjo. Preglejte svoje možnosti in izberite svojo odločitev.
Če ste mlajši od 16 let, se prepričajte, da ste dobili soglasje starša ali skrbnika za vse neobvezne piškotke.
Vaša zasebnost je za nas pomembna. Nastavitve piškotkov lahko kadar koli prilagodite. Za več informacij o tem, kako uporabljamo podatke, preberite našo politiko zasebnosti. Svoje nastavitve lahko kadar koli spremenite s klikom na spodnji gumb za nastavitve.
Upoštevajte, da lahko, če onemogočite nekatere vrste piškotkov, to vpliva na vašo izkušnjo na strani in na storitve, ki jih lahko ponujamo.
Nekateri potrebni viri so bili blokirani, kar lahko vpliva na storitve tretjih stran in povzroči, da stran ne deluje pravilno.
Ta spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje vaše izkušnje brskanja in za zagotavljanje pravilnega delovanja strani. Z nadaljevanjem uporabe te strani potrjujete in sprejemate uporabo piškotkov.
