Prva pomoč pri padcu imunskega sistem

Beta-(1,3/1,6)-D-glukan je polisaharid iz kvasovk, ki ga imunski sistem prepoznava kot lastnega, zato ima pomembno vlogo pri obrambnem mehanizmu.

Beta glukan sicer uvrščamo med vlaknine, za katere je značilna beta (1-3) glikozidna kemijska vez med glukoznimi enotami. Glede na izvor v njih najdemo tudi druge glikozidne vezi, tudi tipa beta (1-6). Kemična sestava je zelo pomembna s stališča njihovih fizikalnih lastnosti in same biološke vloge v telesu.

 

Izvor

Beta glukan se nahaja v celični steni kvasovk (Saccharomyces cerevisiae) in bakterij ter predstavlja specifičen vpliv na klinično modulacijo imunskega odgovora. Beta glukan je sicer prisoten v glivah ter lišajih pa tudi morskih algah in rastlinah (ječmen, oves …).

Prav beta glukani, ki so izolirani iz ječmena in gob, naj bi uspešno zniževali nevarnost ateroskleroze in srčno-žilnih bolezni, saj vežejo holesterol in žolčne kisline in s tem zmanjšajo njihovo absorpcijo in posledično njihovo koncentracijo v krvi. Moč ga je najti tudi v raznovrstnih prehranskih dopolnilih, ki jih sicer navadno priporočajo ob virusnih ter bakterijskih okužbah, še posebej če se te ponavljajo, in pa tudi ob antibiotičnih terapijah.

Slika 1. Betaglukan in imunski sistem

 

Naše prababice in babice  so vsako jesen otrokom ponujale košček kvasa, da čez zimo ne bi zboleli. In tako so nevede spodbudile delovanje imunskega sistema.

 

Ubijalec škodljivih bakterij

Beta glukan dokazano poveča aktivnost fagocitoze, to je celični proces, pri katerem tuje delce, ki so vdrli v telo, in zelo majhne delce hrane požrejo in razgradijo fagociti in vpliva na stimulacijo protivnetnih citokinov ter povečanje pretoka celic imunskega sistema proti patogenom. Beta glukan je najbolj uporabljen pri respiratornih infekcijah in pri bakterijskih, virusnih ter glivičnih infekcijah. Posledično lahko izpostavimo, da se ga lahko uporablja za zdravljenje imunosti oziroma krepitev imunskega sistema, zniževanje holesterola, saj preprečujejo absorpcijo holesterola iz hrane v želodcu in črevesju, pomagajo pa tudi pri alergijah, prehladih, gripah, celo proti staranju …

Slika 2. Potek fagocitoze

 

Zdravje danes za vitalno prihodnost

Glavni razlog jemanja glukana je pomoč imunskem sistemu. Glukan se je pokazal kot pomemben igralec pri naslednjih bioloških procesih:

  • Deluje proti infekcijam,
  • deluje proti raku,
  • pomaga pri celjenju ran,
  • podpora kostnemu mozgu,
  • stimulacija obrambnih mehanizmov,
  • zmanjšuje slab holesterol,
  • ščiti pred sevanjem,
  • pomaga proti stresu.

 

Kako dolgo jemljemo Betaglukan?

Prehransko dopolnilo v obiki betaglukana se lahko varno jemlje redno, neomejeno dolgo.

 

Dokazana učinkovitost

β-glukani so modifikatorji biološkega odziva z imunomodulatornim delovanjem . Splošno imunomodulatorji delujejo kot imunostimulanti in imunosupresanti, β-glukani pa imajo le imunostimulativni učinek. Ta učinek je bil potrjen s študijami na različnih živalskih vrstah kot tudi na ljudeh. Ko pride telo v stik z mikroorganizmom ( bakterija, gliva, virus, parazit) se aktivira prirojeni imunski sistem. Ta prepozna mikroorganizem preko receptorjev PRR, ki se nahajajo na makrofagih, dendritičnih celicah, nevtrofilcih in naravnih celicah ubijalkah.

β-glukani, še posebej tisti, izolirani iz kvasovk, tako odstranjujejo povzročitelja bolezni (bakterija, virus, gliva, parazit) in lajšajo simptome okužb zgornjega respiratornega trakta ter izboljšajo splošno počutje.

VIR: M. Novak et al. Glucans as biological response modifiers. Endocrine, Metabolic and Immune Disorders- Drug targets, 2009,9,67-75

Weitberg AB. A phase I/II trial of beta-(1,3)/(1,6) D-glucan in the treatment of patients with advanced malignancies receiving chemotherapy. J Exp Clin Cancer Res. 2008 Sep

Akramiene D et al. Effects of beta-glucans on the immune system. Medicina (Kaunas). 2007;43(8):597-606

 

Dodatna podpora imunskemu sistemu z vitaminom C

Vitamin C, poznan tudi kot askorbinska kislina, ima v telesu pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema. V nasprotju s številnim živalskimi vrstami ga človek ne more proizvajati sam, poleg tega pa je vodotopen, kar pomeni, da se v telesu ne more skladiščiti, kar je sicer značilno za nekatere druge vitamine. Zato je zelo pomembno, da vitamin C telesu zagotavljamo vsak dan, bodisi s hrano bodisi s prehranskimi dopolnili.

 

Priporočen dnevni vnos (PDV) vitamina C za odraslega človeka je 80 mg.